April 2019, številka 487

Vsi mi v tem svetu puščamo svoje sledove. Nekateri to počno skoraj neopazno, tako, da se tega ne zavedajo niti sami, drugi pritiskajo svojo štampiljko s takšnosilo, da je njihovo početje nemogoče spregledati. Včasih je tako, da so odtisi vidni kar takoj, spet drugič jih dolgo ni mogoče opaziti, potem pa nekega dne nekdo le opazi njihove obrise in dobijo mesto, ki jim pritiče. Vsi mi temu svetu dajemo svoj pečat. Morda ne tako pomembnega, kot možje, ki smo jih v tej številki postavili v ospredje, pa vendarle tudi mi pečatimo, da je veselje. Morda bi se morali tega bolj zavedati, kajti gledano dolgoročno, šteje čisto vsak pečat. Naš ni prav nobena izjema.

Uredništvo

VSEBINA ŠTEVILKE:

Nastja Klemenčič Schmidt:

KAKO JE ALEXANDER HAMILTON OBNOREL AMERIKO

George Washington, James Madison, John Adams, Thomas Jefferson, Benjamin Franklin, vsi ti velikani zgodovine so se v panteon nesmrtnosti zapisali kot ustanovitelji Združenih držav Amerike. To so bili možje, državniki, ki so iz nič ustvarili nove politične institucije in moderen sistem predstavniške demokracije. Neki zgodovinar jih je označil za »najbolj izjemno generacijo političnega talenta v ameriški zgodovini«. Toda na tem seznamu manjka eno ime, po vsej verjetnosti najpomembnejše izmed vseh – Alexander Hamilton (1757–1804). Če je bil Madison oče ameriške ustave in Washington oče ameriške države, je bil Hamilton nesporni oče ameriške vlade in vladnega sistema. Najbolj enigmatičen med vsemi ustanovnimi očeti je bolj kot vsi ostali zaznamoval čas političnega in gospodarskega rojstva nove države ter jo usmeril na pot, ki ji sledi še danes.