December 2017, številka 471

Da stvari niso vedno takšne, kakršne so videti na prvi pogled, bi lahko rekli, če bi hoteli tokratno številko Radarja ujeti v en stavek. Za fasadami urejenih ljudi se na primer včasih skrivajo hudobci in velikokrat z njimi živimo v navidezni harmoniji, ne da bi vedeli, kaj v resnici tiči v njih. Pogosto verjamemo zmagovalnim zgodbam, na videz popolnim in brez napak, ne vemo pa, da so se glavni junaki za mišjo dlako izognili katastrofi. Nekatere tovrstne situacije so odvisne od nas in druge niso, in včasih imamo znanje, orodje ter moč, da lahko preprečimo katastrofo, spet drugič smo lahko zgolj neme priče in sopotniki na potovanjih, ki vodijo v propad. A ne glede na to, ali smo opremljeli z zavedanjem, kaj se v resnici dogaja, ali pa je naneslo tako, da ne vidimo resnične slike, se moramo pač naučiti živeti s tem, kar nam je pripravilo življenje. Ker tako pač je.

                                                                                                                              Uredništvo

vsebina številke:

 Nikolaj N. Golia:

NERAZKRITA ZGODBA APOLLA 11

Šestnajstega julija 1969 je tišino zgodnjega jutra na Floridi stresla silovita ek splozija z močjo 200 ton TNT-ja in naznanila začetek enega največjih podvigov v zgodovini – prvo odpravo na Luno. Vsi mislimo, da poznamo pripoved o zmagoslavnem uspehu Apolla 11. Toda za to legendo se skriva povsem drugačna zgodba: prikrita dejstva o tem, kako malo je manjkalo, da bi se odprava končala tragično. Šele 40 let pozneje so možje, ki so sodelovali v tej slavni pustolovščini, razkrili, kaj se je v resnici dogajalo na prvem potovanju na Luno: da je lunarni modul izgubil vse stike z Zemljo in mu je skoraj zmanjkalo goriva, da so v vesolju verjetno srečali NLP, da je imel predsednik Nixon zaradi strahu, da bo posadka ostala odrezana v vesolju, že pripravljen govor za javnost, in da se je odprava nazadnje srečno končala po zaslugi – kemičnega svinčnika.