December 2019, številka 495

Ko ga nimamo, veliko razmišljamo o njem. Sanjarimo, kaj vse bi bilo lepše in drugače, če bi ga imeli toliko, da se nam ne bi bilo treba ukvarjati z zemeljskimi stvarmi. Kako bi bilo, če bi si lahko privoščili vse, kar si poželi srce. Potem se nekaterim res zgodi, da ga imajo več kot dovolj, a razočarani ugotovijo, da zato niso nič bolj srečni. Da imajo morda celo kakšen problem več. Drugačnega, seveda, od tistih problemov, ki so jih težili prej, a vendarle dovolj velikega za spoznanje, da denar sam po sebi pač ne prinese sreče in je treba navodila za to, da znamo pomirjeno živeti sami s seboj in s svetom okoli sebe, iskati nekje drugje. Tam nekje globoko v sebi.

Uredništvo

VSEBINA ŠTEVILKE:

Gaša Egić:

INDIJANCEM NAFTA NI PRINESLA SREČE

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so bili Indijanci plemena Osage, ki so živeli v rezervatu v Oklahomi, eni najbogatejših Američanov. Na njihovi zemlji oziroma bolje rečeno pod njo so namreč odkrili ogromna nahajališča nafte. Samo leta 1923 so, preračunano na današnjo vrednost, zaslužili več kot 400 milijonov dolarjev. Takrat so bili po bogastvu na prebivalca na prvem mestu ne samo v ZDA, temveč najbrž tudi na svetu, saj je njihovo pleme štelo vsega dva tisoč duš. »Rdeči milijonarji«, kot jih je poimenoval neki lokalni časopis, niso bili običajni staroselci. Številni med njimi so živeli v razkošnih palačah, se oblačili po najnovejši modi in svoje otroke pošiljali v najboljše šole. Naftni dolarji so povsem spremenili ustroj majhne in tesno povezane skupnosti.