Januar 2019, številka 484

Vsakdo ima najbrž svojo skrivnost, ki je čisto in samo njegova in ki je ne želi deliti z nikomer drugim. In prav je tako, da ljudje v življenju kakšno stvar zadržimo samo zase. A ko ne gre več za tiste male skrivnosti, ki življenje delajo lepo ali pa mu dodajo kakšno kapljo grenkobe, je prav, da jih čim prej spustimo na plano. Male skrivnosti imajo namreč to lastnost, da se iz malih sčasoma spremenijo v velike in lahko tako mutirane povzročijo velike tragedije. Novo leto je čas, ko so nas polna usta obljub, kaj vse bomo spremenili na bolje. Morda je to tudi čas, ko se lahko potopimo vase in pogledamo, če se v nas skriva kaj skrivnostnega, kaj, kar si zasluži svobodo. Pobrskajte kdaj po sebi in morda boste našli kaj, za kar sploh niste vedeli, da gnezdi v vas, ste pa ves čas čutili, da vam povzroča težave. In ko boste našli ta skrivnostni tujek, na široko odprite vrata, da bo tisto, kar mora bivati na svobodi, lahko poletelo. Veliko sreče pri odpiranju vrat vam želimo. In tudi sicer vse dobro v novem letu.

Uredništvo

VSEBINA ŠTEVILKE:

Gaša Egić:

ČRNI PANTERJI, REVOLUCIONARJI IZ GETA

Oaklandje bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na slabem glasu. Temu delavskemu mestu v Sanfranciškem zalivu so dajali pečat brezposelnost, kriminal in medrasne napetosti. Posledice gospodarskega in družbenega zatona so najbolj prizadele afroameriško skupnost, ki se je počutila odrinjeno. Brez prihodnosti, služb in predvsem brez pravic. V getih je bilo policijsko nasilje del vsakdana. Občutek nemoči in manjvrednostije med mladimi Afroameričani prerasel v jezo. Dva izmed njih, Huey Newton in Bobby Seale, sta oktobra 1966 ustanovila Stranko črnega panterja za samozaščito. Mladeniči s črnimi baretkami in v usnjenihjaknah, ki se s puškami v rokah vozijo po Oaklandu in skrbijo, da policisti ne nadlegujejo nedolžnih ljudi, so čez noč nenadejano postali svetovno znani.