Junij 2019, številka 489

Prebirajoč to številko Radarja boste mogoče tudi vi dobili občutek, da se ljudje pogosto sploh ne zavedamo, s kom sobivamo. Da namreč med nami živijo tudi ljudje z na pogled povsem običajnimi življenjskimi zgodbami, ki pa v resnici ves čas hodijo nevarno po robu med tistim, kar se nam še zdi normalno in prav, ter tisto drugo stranjo, kjer so doma veliko bolj temačne zgodbe. A se ti ljudje, izgubljeni na tej strani in prikrivajoč svoje težave, kljub travmam in bolezenskim znakom nekako prebijajo skozi življenje in so ne glede na vse ter neozirajoč se na mnenje drugih ustvarjalni člani te družbe. Včasih še celo bolj od tistih, ki si radi pravimo normalni. Veliko poguma potrebujejo ti ljudje, da takrat, ko na njihov um ležejo mračne koprene, vztrajajo na tej strani. Pa naj bo ta njihov trud z našega zornega kota videti še tako čuden in čisto nič prav. Kaj lahko naredimo, da bi bilo zanje vse skupaj vsaj malo lažje, da njihove hibe ne bi tako zelo vpile v nebo? Največkrat žal nič. Dovolj je že to, da vemo, da so med nami in da se zavedamo, da se za vsemi tistimi vpijočimi bolezenskimi znaki skriva Jaz. Včasih veliko večji, kot je naš.

Uredništvo

VSEBINA ŠTEVILKE:

Gaša Egić:

PISMA IZ PSIHIATRIČNE KLINIKE

V drugi polovici 19. stoletja si je v Londonu skupinica jezikoslovcev zadala cilj, da sestavi vseobsegajoč angleško-angleški slovar – danes ga poznamo pod imenom Oxford English Dictionary – ki bo postal temeljni kamen žlahtne angleške kulture. Zaradi zahtevnosti podviga so javnost zaprosili za pomoč. Odziv je bil izjemen. Eden najplodnejših zunanjih sodelavcev, ki je za slovar prispeval več tisoč citatov,je bil zajezikoslovce v Londonu dolgo časa velika uganka. Iz njegovih pisem je bilo moč razbrati, da gre za izjemno razgledanega in inteligentnega človeka. Šele čez deset let je prišlo na dan, da je njihov avtor Američan William C. Minor, upokojeni vojaški zdravnik z diplomo z univerze Yale, ki je bil zaradi umora zaprt v bolnišnici za duševne bolezni Broadmoor.