Marec 2019, številka 486

Pregovor pravi, da kdor molči, devetim odgovori. A samo, če ti znajo slišati oz. razbrati, kaj jim želi povedati, dodajamo mi. Še posebno dobri poslušalci so patologi, tisti, ki dobijo na preiskovalno mizo res molčeče tipe, a znajo iz njih kljub temu izvleči največje skrivnosti. In o teh teče beseda v nadaljevanju. Razpisali smo se namreč o razvoju sodne medicine in o tem, kako so se patologi učili in naučili razreševati nepojasnjene smrti ter na kakšne pasti so naleteli na učni poti. Patologi so nam »pomagali« tudi v prispevku o skrivnostni smrti italijanskega bančnika Roberta Calvija, najbrž pa so imeli precej dela tudi v tistem o črnem četrtku za ameriško letalstvo, a priznamo, da se tam nismo spuščali v podrobnosti njihovega dela. To pot smo brskali pod površino, skratka, in spisali zanimivo številko. Upamo, da boste uživali v branju.

Uredništvo

VSEBINA ŠTEVILKE:

Gaša Egić:

OLIVE OATMAN, BELO DEKLE MED INDIJANCI

Na neki vzpetini sredi puščave ob mehiško-ameriški meji je gorel majhen ogenj. Iz doline so prihajali pomirjujoči zvoki reke in žgoče sonce se je končno začelo spuš­čati za obzorje. Ob ognju sta sedela Roys in Mary Ann Oatman s svojimi sedmimi mladoletnimi otroki. Prihajali so iz Illinoisa, ki se je tistega poznega popoldneva zdel obupno daleč. Bili so izmučeni in potrti, saj so potovali že skoraj leto dni. Po skromni večerji so nameravali vpreči vola, ki je vlekel njihov razpadajoči voz, in se ponovno podati na pot. Daleč stran od peska, kaktusov in neznosne vročine. Proti Kaliforniji, na zahod, kjer jih čaka košček rodovitne zemlje in novo življenje. Tik preden se je zmračilo, so Oatmanovi dobili nepričakovan obisk. Približevala se jim je skupina Indijancev – nočna mora vsakega belca, ki je sredi 19. stoletja potoval po teh negostoljubnih krajih. Kdo so ti divjaki in kaj hočejo?