Marec 2019, št. 016

Pravijo, da preteklost lahko postane zgodovina šele takrat, ko mine njen vpliv na sedanjost. In včasih traja desetletja, da se zgodi ta preskok, ko spomin na dogodke, praviloma obilno zalite s krvjo nedolžnih žrtev, toliko zbledi, da so ljudje sposobni trezno razmišljati in z zdrave distance pogledati na stvari, v katerih sami največkrat sploh niso bili udeležni, a vseeno čutijo potrebo po tem, da jih podoživljajo in komentirajo. To, da ljudje včasih sprejemamo napačne odločitve, se nam nekako še zdi sprejemljivo, da je treba prevzeti odgovornost zanje, četudi zgolj simbolično, pa nam je velikokrat tuje. Ljudje smo pač narejeni tako, da bi tisto, kar nam ni všeč ali nas boli, čeprav tega ne bi priznali nikoli, najraje pozabili. Na srečo nas sedanjost s kakšnim opominom vedno znova poduči, da pozaba pač ni tako enostavno stanje, kot bi si mi želeli.

                                                                                                                         Uredništvo 

VSEBINA ŠTEVILKE:

Nikolaj N. Golia:

NIKOLI NE PODCENJUJ NASPROTNIKA

Ko je bil britanski imperij na vrhuncu, je dvanajst tisoč britanskih vojakov napadlo državo Zulujev. Britancem se je mudilo razvijati in poseljevati jug Afrike. Zuluji so jim bili pri tem na poti. Odgovor se je zdel na dlani: kratka, poceni vojna. Samopašnost Britancev se je zdela upravičena. Zuluji so bili v očeh Britancev neurejena plemenska sila, oborožena s kopji in ščiti iz kravjih kož. Imeli so jih samo za pogumne divjake. Toda 21. januarja 1879 se je pri Isandlwani zgodilo nepredstavljivo. Zulujska vojska je uničila celotno britansko silo v bitki, za katero so Britanci vedno pričakovali, da jo bodo dobili.

Nikolaj N. Golia: PLINSKI PEKEL PRI IEPRU

Gaša Egić: TRANSIBIRSKA ODISEJADA ČEŠKOSLOVAŠKE LEGIJE

Peter Seunig: VELIKE SKRIVNOSTI MITROKINOVEGA ARHIVA

Gašper Tominc: STRAŠLJIVA GRAPA SMRTI V BABJEM JARU