Marec 2020, številka 498

Če bi sledili zgolj definiciji pohlepa iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, teh uvodnih besed najbrž ne bi namenili tej nič kaj lepi človeški lastnosti. SSKJ namreč pravi, da gre pri pohlepu »zgolj« za strastno željo po prisvajanju dobrin, kar je v današnjem tržno naravnanem svetu še nekako mogoče razumeti. Številni drugi avtorji pa pohlep opredeljujejo mnogo širše, in sicer kot pretirano ter neukrotljivo željo po pridobivanju denarja, predmetov, hrane, statusa in moči, ki močno presega potrebe preživetja in udobja posameznika ter je sebična. Na vse to pa tudi sodobni človek težko gleda kot na družbeno sprejemljiva dejanja. No, in v to kategorijo posameznikov, okuženih s pohlepom, bi sodilo kar nekaj junakov iz te številke. Kdo vse si zasluži, da mu rečemo pohlepnež, pogoltnež, lakomnež ali lakomnik – vsi ti izrazi namreč govorijo o eni in isti lastnosti – boste presodili sami, mi vam te uvodne besede ponujamo zgolj v razmislek.

Uredništvo

VSEBINA ŠTEVILKE:

Nastja Klemenčič Schmidt:

SERIJSKI ŽENSKAR MAO CETUNG

»Umivam se v telesih svojih žensk,«je odgovoril kitajski voditelj Mao Cetung, ko ga je njegov zdravnik poskušal prepričati, da bi se lahko končno začel umivati in nasploh bolje skrbeti za osebno higieno. Le redko kdo si je velikemu vodji drznil dajati kakršnekoli nasvete, kaj šele tako intimne, toda ko je zaradi njegovega razuzdanega spolnega življenja nastopila prava epidemija nalezljivih spolnih bolezni, ga je zdravnik soočil z resnico. Prav Mao je bil namreč prenašalec bolezni in ker se ni umival, spal pa tudi z več deset različnimi dekleti na teden, je bilo nemogoče ukrotiti širitev bolezni. A Maa to sploh ni ganilo, dekleta pa so si štela v čast, če jih je okužil najpomembnejši mož v državi.