MOŽ, KI JE ZAZNAMOVAL AFERO STOLETJA
Na večer 18. julija leta 1898 je pisatelj Émile Zola izginil. Pred tem je v vojaškem spremstvu in ob glasnih vzklikih neodobravanja ter žaljivkah več stoglave množice zapustil sodišče. »Vrni se v Benetke! Pojdi nazaj k Judom! Strahopetec!« je odmevalo naokoli. Nanj so leteli celo kamni. Nato je eden najbolj prepoznavnih Francozov na skrivaj zapustil domovino in naslednji dan neopažen izstopil na železniški postaji Victoria v Londonu. S seboj je imel le spalno srajco, zavito v časopisni papir, ter listek s štirimi angleškimi besedami in naslovom hotela. Ker ni znal angleško, mu ga je napisal Georges Clemenceau, prijatelj, časopisni urednik in leta pozneje francoski premier.
Kako je prišlo do tako dramatične epizode v Zolajevem življenju (1840—1902) in kako je lahko najbolj brani pisatelj svoje dobe vzbujal toliko gneva ter sovraštva, da se je zbal za življenje in zbežal iz domovine?
Tokrat naslovnic časopisov ni polnil zaradi svojih domnevno razvpitih in obscenih romanov, temveč zaradi vpletenosti v afero Dreyfus, najbolj znani cause célèbre v moderni francoski zgodovini. Alfred Dreyfus je bil stotnik francoske vojske in pripravnik elitnega generalštaba, leta 1894 zaradi veleizdaje in prodaje vojaških skrivnosti nemškim diplomatom obsojen na dosmrtno služenje kazni na zloglasnem Hudičevem otoku v tropski Francoski Gvajani.
Dreyfus je bil Jud, kar je bilo ključnega pomena v njegovi tragični osebni zgodbi. Ta se je sprevrgla v afero stoletja, ki je razklala francosko družbo in jo zaznamovala za vedno. Alfred Dreyfus je bil namreč nedolžen. A je predvsem zaradi svojega judovstva postal žrtev konservativnega proti-republikanskega vojaškega esteblišmenta. Tudi ko je bilo že popolnoma jasno, da je nedolžen in so odkrili pravega izdajalca, je vojska resnico prikrivala z vedno novimi spletkami.
Po štirih letih farse, ko je Dreyfus hiral v nepredstavljivo krutih pogojih peklenskega izgnanstva, je Émile Zola postal eden njegovih najbolj vplivnih zagovornikov. Prav zaradi njegovega posredovanja je v aferi prišlo do ključnega preobrata in je dobila svetovne razsežnosti.
Trinajstega januarja 1898 je Zola namreč objavil odprto pismo predsedniku republike z naslovom J'accuse! (Obtožujem!), v katerem je razkril korupcijo samega vrha francoske vojske, vse namerne nepravilnosti, ponarejanje dokazov, laži, goljufije, sodne zmote in prikrivanje v zvezi z Dreyfusovim primerom.
To revolucionarno dejanje je razgrelo vso Francijo, Zola pa si je nakopal številne sovražnike, ki so na vsak način hoteli verjeti v Dreyfusovo krivdo, nedotakljivost vojske in judovsko zaroto. Navedel je tudi imena vseh vpletenih in si zaradi obrekovanja nakopal sodni pregon.
Še preden je padla sodniška odločitev, se je umaknil v eksil v Veliko Britanijo in tam preživel skoraj leto dni. Vrnil se je šele, ko je kazalo, da bo afera končno dobila pravičen epilog.