Tetovaže, del starih kultur in sodobnega tveganja:

KO SPREGOVORI KOŽA

Štiriindvajsetletna Catt Gallinger se je vedno rada zagledala v prijatelje. Njihove oči so bile drugačne. Ne zato, ker bi se iskrile, ampak zato, ker njihove beločnice niso bile bele. S tetovažo so si jih trajno obarvali z izbrano barvo. Zdaj se je za to odločila tudi Catt. Na svojem telesu je že imela 25 tetovaž. Da bi poudarila zeleno barvo svojih šarenic, se je odločila za rožnat odtenek, čeprav je najpogosteje izbrana barva beločnic črna. Tetovaža beločnic ni klasična tetovaža. Pri njej s tanko injekcijsko iglo tik pod površino očesne veznice počasi vzbrigavajo mešanico barvila in solne raztopine. Hitro lahko gre kaj narobe. Pri Catt je šlo.

Po tetovaži so morali njen vid reševati z operacijo, še prej so oči zdravili s steroidnimi kapljicami in antibiotiki, ker sta zrkli močno zatekli. Cattin fant, tetovator, ki jo je prepričal, da postopek pozna do obisti, je pozabil uporabiti solno kislino, barvilo pa je injiciral s predebelo iglo in prehitro.
Teoretično je sicer tudi tetovažo beločnice mogoče izpeljati brez trajnih poškodb, Cattini prijatelji na primer niso imeli nobenih težav. Pa vendar je primerov, ko je prišlo do infekcije ali poškodb, veliko, četudi se niso znašli na časopisnih straneh. Roka tetovatorja mora biti izjemno mirna, da injekcijska igla ne zdrsne pregloboko v oko, barvilo ne sme biti pregosto in v raztopini ne sme biti preveč barvila. Tako bi bilo še najbolje, če bi oči tetovirali kirurgi, kar v redkih primerih, zaradi posledic bolezni roženice, tudi naredijo.
Tetoviranje beločnice je postalo moderno pred desetimi leti, zdaj pa ta isti tetovatorji, ki so tovrstno tetoviranje vpeljali, svarijo pred njegovo nesporno nevarnostjo. Krašenje telesa je očitno naredilo korak predaleč, potem ko je tisočletja plulo v relativno varnih vodah.

Tetovirani so bili vsaj že stari Egipčani, o čemer pričajo ženske mumije iz obdobja okoli 2000 let pred našim štetjem. V moderni dobi so bile tetovaže del avantgarde vse dotlej, dokler se ni pojavila generacija Y ali mladi, rojeni med letoma 1980 in 2000. Takrat so postale malodane običajne.
V Ameriki ocenjujejo, da je tetoviranih vsaj 40 odstotkov mladih iz te generacije in tudi v Evropi je podobno.
Nemci so med letoma 2003 in 2009 opazili, da se je v vseh starostnih skupinah podvojilo število žensk, ki so si zaželele tetovažo. Zakaj? Morda zato, ker je tetoviranje postalo tudi vrsta terapije: z njim poskuša posameznik izraziti kaj, kar je zanj pomembno, ali izkazati pripadnost družbeni skupini. Kljub temu pa ljudje pogosto izberejo neko podobo le zato, ker jim je všeč, ne da bi sploh vedeli, kaj izraža.

V nasprotju z njimi Polinezijci še danes zelo dobro vedo, zakaj si krasijo kožo, ampak oni imajo eno najdaljših tradicij tetoviranja, dolgo kar dve tisočletji. Njihovi tetovarji so bili cenjeni nekoč in so cenjeni danes. Praviloma so bili to vedno moški z izjemnim strokovnim poznavanjem tetoviranja.
Enako dobro so bili seznanjeni tudi z dobesednimi in prenesenimi pomeni motivov, ki so jih slikali na kožo, vedeli pa so tudi, kam na telesu jih morajo postaviti.
Povsem so se zavedali odgovornosti, ki jih je nosilo njihovo delo. Pravzaprav so najpogosteje kar oni odločili, kakšen motiv bo imel kdo, če pa se jim posameznik ni zdel primeren za tetovažo, so ga lahko mirno zavrnili. Včasih so mu pred tetoviranjem zapovedali še post ali posebno dieto, prepovedali kakšno aktivnost ali kaj četrtega, da bi bila njegova duša na dan tetoviranja res čista.

Ker so se nekoč smeli tetovirati bolj ali manj le pripadniki višjega družbenega sloja, je tetovator prišel na njihov dom. Tam so ga izdatno gostili, dokler ni opravil svojega dela, torej skoraj tri mesece. Ob odhodu so mu njegov trud poplačali s številnimi dragocenostmi, na Samoi so mu na primer podarili drage preproge, les ali orožje.
Tetovatorji so bili tako premožni, vendar je imelo njihovo blagostanje svojo ceno. Za svoj poklic so se pogosto morali odpovedati družini in drugim tesnejšim odnosom, paziti pa so morali tudi na svoj življenjski slog. Če bi z njim užalili bogove, bi jim ti odvzeli dar tetoviranja.