Preseljevanje Judov v Palestino

Radar, številka 468; izpostavljeno

Sep 07, 2017

Ira Hirschmann je bil prvič v Istanbulu in če bi bile okoliščine drugačne, bi se tu najbrž pogovarjal o nakupu tekstila za neko newyorško podjetje. V drugem življenju bi lahko bil tudi glasbeni impresarij. Kamorkoli je šel, je namreč organiziral ad hoc koncerte z obetajočimi lokalnimi violinisti ali pianisti in mu ni bilo prav nič odveč, da je izgubljal čas z uvajanjem hotelskih orkestrov v igranje. Bil je rojen organizator in globok mislec, poleg tega je verjel v svoje sposobnosti, da lahko naredi tisto, kar si zamisli. Zdaj je moral v Istanbulu najemati tovorne ladje in jih predelovati v potniške, posredovati pri obmejnih oficirjih in lokalni policiji ter se s pristaniškimi oblastmi dogovarjati o vsebini ladijskih potrdil in dokumentov. Preden se je po končanem dnevu vrnil v svoj hotel, je vedno zažgal vse dnevne delovne papirje.

Preberi odlomek

Paznice v koncentracijskih taboriščih

vojne vihre, številka 008; izpostavljeno

Avg 09, 2017

Taboriščnica iz ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück ni več zdržala. Agonija, ki jo je živela iz dneva v dan, se je morala končati. V upanju, da jo bodo ustrelili kot ubežnico, je stekla proti električni žičnati ograji. Pot ji je zaprla paznica Dorothea Binz. »Žensko, podobno okostnjaku, je zvlekla stran in jo začela s palico pretepati po golih stegnih. Takšna krutost tako mlade in lepe ženske pusti večni vtis,« se je pozneje prizora, ki se je končal s smrtjo, spominjala politična zapornica, nemška zdravnica Doris Maase. Binzova je imela takrat le nekaj več kot 20 let. Elegantna, svetlolasa, polnih lic in prifrknjenega nosu je pozornost pritegnila z lepoto in se v spomin vtisnila s krutostjo. Čudovita prasica, so ji pravile zapornice, ki so se hitro naučile odvrniti pogled pred njo.

Preberi odlomek

Formula ena nekoč in danes: iz blatnih polj na dirkališča

Radar, številka 462; izpostavljeno

Apr 11, 2017

Sir Henry Segrave, hitrostni dirkač iz dvajsetih let prejšnjega stoletja in nosilec svetovnega hitrostnega rekorda, je v poznih letih zapisal: »Želja po hitrosti je instinkt, ki ga ima vsako človeško bitje pa tudi velika večina živali, in je bila eno najvažnejših gibal v procesu človeške evolucije.« Ta nagon je bil življenjska moč vsake dirke z avtomobili, čeprav prve avtomobilske dirke niso bile zamišljene kot športni dogodki, ampak le kot prikaz nove tehnologije. To je bilo romantično obdobje, ki so ga zaznamovali drzni vozniki s počasnimi vozili.

Preberi odlomek

Ženska moč za zidovi Kremlja

Radar, številka 451; izpostavljeno

Jul 14, 2017

Že od nekdaj je bilo tako, da so državljani Sovjetske zveze malo vedeli o tem, kako njihovi voditelji živijo za zidovi Kremlja, o življenju njihovih soprog ali sopotnic pa niso vedeli tako rekoč nič. So bile te ženske res vseh 75 let zgolj sence svojih strah vzbujajočih soprogov? Kaj so delale, kako so preživljale dneve, kakšni so bili odnosi med njimi in kako so se spopadale s surovo močjo, ki jih je obdajala? Zdaj imate priložnost, da spoznate njihove zgodbe.

Preberi odlomek

"Veliki duhovi vedno naletijo na divje nasprotovanje povprečnega uma."

Albert Einstein

Narednik Stubby; največkrat odlikovani pes

vojne vihre, številka 002; izpostavljeno

Jul 28, 2017

Bil je februar 1918 in prva svetovna vojna je že krepko zakorakala v svoje četrto leto neusmiljenega medsebojnega pobijanja. Nenadoma se je zaslišal glasen lajež. Stubbyjev občutljivi smrček je zaznal tihega in nevidnega, a nadvse nevarnega sovražnika - gorčični plin. Pasji vojak je začel tekati po jarkih. Grizel je vojake in pozvročal neznosen hrup. »Kaj ti je?« ga je spraševal 26-letni stotnik John Robert Conroy, še ves omotičen od sna, vendar je Stubby svojo glavo že zarival pod pokrivalo. Kmalu je izpod njega gledal le še njegov kratek rep. »O moj bog, plinski napad. Stubby, ostani tukaj,« je Conroy naposled razumel, kaj mu hoče povedati pes, ki ga je v Ameriki našel kot brezdomca, ga posvojil, ga pretihotapil na francoska bojišča in se z njim bojeval v 17 bitkah in 4 ofenzivah.

Preberi odlomek

Veliki umi v primežu OKM (obsesivno-kompulzivne motnje)

Radar, številka 452; izpostavljeno

Jul 11, 2017

Nikola Tesla si je roke umil trikrat zapovrstjo. Preden je vstopil v stanovanjsko hišo, se je moral trikrat sprehoditi okoli nje. Ko je jedel, je moralo biti na mizi natančno 18 prtičkov. Imel je grozljiv odpor do ženskih uhanov. Pravzaprav je težko prenašal vse, kar je bilo okroglo, zlasti nakit. Trpel je za obsesivno-kompulzivno motnjo ali OKM, pravijo strokovnjaki. Čeprav se običajno razvije tam do 40. leta starosti, je pri Tesli z vso močjo izbruhnila šele na stara leta. Niso je zdravili. S simptomi OKM se ljudje soočajo že stoletja, toda vzroke zanjo poskušajo razumeti šele zadnjih nekaj desetletij. Za tista dva odstotka do tri ljudi, ki morajo živeti z njimi, so bili simptomi od nekdaj naporni.

Preberi odlomek

Henry Dunant, oče Rdečega križa

Radar, številka 375; izpostavljeno

Maj 08, 2017

»Sovražnik, naš pravi sovražnik, ni sosednja dežela, temveč so to lakota, mraz, revščina, nevednost, navade, praznoverje in predsodki. Namesto da bi se združili v boju proti revščini in praznoverju, se ljudje spodbujajo in tekmujejo v slepem sovraštvu, nesmiselnem prelivanju krvi in resnično morilski divjosti …, v mirnem času pa se še posebej trudijo uporabiti znanstvena odkritja za razvijanje umetnosti uničevanja,« so besede, ki jih je nekoč davno izgovoril mož, ki je prehitel zgodovino. Nedvomno bi nekdo nekoč ustanovil nekaj, kar bi bilo podobno Rdečemu križu, a takrat, ko je ta nastal, ga brez zanosa in obsesije Jeana Henryja Dunanta zagotovo ne bi bilo.

Preberi odlomek

Prekletstvo faraonov; če boš preveč radoveden, te bo oplazila smrt

Radar, številka 464; izpostavljeno

Maj 04, 2017

»Veste,« je rekel Gamal Mehrez, krepak in čokat mož, »v življenju je veliko nenavadnih naključij.« Mehrez, generalni direktor Egiptovskega muzeja v Kairu, je te besede spregovoril skupini novinarjev, ki ga je spraševala o legendarnem prekletstvu faraonov. »Vi niste prepričani o delovanju tega prekletstva?« ga je vprašal neki novinar. »Če seštejemo vse te skrivnostne smrti, se že moramo zamisliti. Toda sam ne verjamem v prekletstvo. Že desetletja imam opravka z grobovi faraonov in mumijami, zato sem najboljši dokaz za to, da je vse skupaj samo naključje.« Čez štiri tedne je bil doktor Gamal Mehrez mrtev.

Preberi odlomek

Hyderabad; najslavnejši propad vladarske družine

Radar, številka 461; izpostavljeno

Apr 11, 2017

Mir Osman Ali Khan Siddiqi Bayafandi AsafJah VII. je želel novo toplo odejo. Služabniku je naročil, naj mu jo kupi, in dodal, da zanjo ne sme zapraviti več kot 25 rupij ali okoli današnjih 30 centov. Služabnik se je vrnil praznih rok. Nova odeja je stala 35 rupij ali okoli 45 centov. Osman Ali Khan se je ponoči še naprej pokrival s staro odejo. Istočasno je papir obteževal s 185-karatnim diamantom, vrednim 50 milijonov funtov. Zadnji nizam ali vladar Hyderabada, ki se je leta 1937 na naslovnici revije Time znašel kot najbogatejši človek na svetu, je bil poln nasprotij, zgodovina njegove družine pa zgodba o najslavnejšem propadu tega stoletja.

Preberi odlomek

Največji ponarejevalski podvig v zgodovini: 5,3 milijarde lažnih funtov

Radar, številka 463; izpostavljeno

Apr 11, 2017

Konec leta 1944 je bančnica, zaposlena v angleški centralni banki, osuplo zrla v svoji roki: v eni je držala en bankovec in v drugi drugega. Imeti bi morala različni zaporedni številki, bili sta enaki.Svoje naključno odkritje je nemudoma sporočila naprej. Vodstvo angleške centralne banke je poklicalo strokovnjake za ponarejanje, a so tudi ti ponaredek prepoznali šele, ko so oba bankovca natančno primerjali. Brez originala z isto serijsko številko preprosto niso mogli reči, kateri bankovec je originalen in kateri ponarejen, originalni bankovci pa so bili v obtoku po vsem svetu.

Preberi odlomek

Aleksander Veliki: Makedonija je bila zanj premajhna

Radar, številka 392; izpostavljeno

Jun 13, 2017

Po legendi naj bi Aleksandra po dvanajstih letih epskih osvajanj neznanega sveta nagovoril indijski sveti mož in ga popeljal k mitološkemu drevesu, ki je znalo napovedati usodo in je govorilo vse jezike. Ko je sveti mož drevo vprašal, kakšna bo Aleksandrova usoda, je to spregovorilo: »Nespameten je tisti, ki misli, da lahko osvoji Indijo. Umrl boš mlad, tvoje ime pa bo ostalo večno.«

Preberi odlomek

Zmaga renesančne ženske

Radar, številka 463; izpostavljeno

Maj 17, 2017

Iz pene renesančnih valov, lepa kakor Venera, ki jo je naslikal Botticelli, gola in nedolžna, se je pojavila ženska modernega časa, pripravljena, da vstopi v svet, ki ji je bil do takrat nedosegljiv. Renesanso mnogi postavljajo v leto 1492, ko je umrl Lorenzo de‘ Medici in je bil Rodrigo Borgia izvoljen za papeža. Takrat je bila odkrita Amerika, veliki mislec Erazem Rotterdamski posvečen v duhovnika, Mavri pa izgnani iz Granade. Toda še pomembnejši je dogodek, ki se je zgodil pred tem. Leta 1456 je Johannes Gutenberg začel tiskati knjige in s tem ženskam omogočil izobrazbo, tako da so se lahko kosale z moškimi. Zdaj so se lahko prvič ukvarjale z intelektualnimi vprašanji, bile so sposobne razpravljati in dokazovati.

Preberi odlomek

Možje, ki so odkrivali svet

Radar, november 2008, številka 362

Maj 03, 2017

Marko Polo in Krištof Kolumb. Imeni, ki ju povezujemo z odkritjem vzhoda in zahoda. Človeka, ki naj bi prva stopila na kitajska in ameriška tla. Pa sta res? Ni pred njima resnično nihče videl novih celin? Petnajst let pred Markom Polom je na mongolski dvor pripotoval neki drugi Evropejec, frančiškanski pater Giovanni del Carpine. In skoraj petsto let pred Kolumbom je Ameriko odkril islandski Viking norveškega rodu Leif Erikson.

Preberi več

Uresničene sanje; slovita dvorana Carnegie Hall

Radar, številka 467; izpostavljeno

Avg 04, 2017

Leopold Damrosch je sanjal. V svoji domišljiji si je pradstavljal čudovito koncertno dvorano, kakršne v New Yorku še niso videli. Milijonar Andrew Carnegie tudi pomislil ni nanjo, čeprav je veliko svojega denarja namenil za dobrodelnost. Najraje je podpiral znanstvenike in gradil knjižnice, ker sta se mu napredek in izobrazba zdela pomembna. Glasba se mu ni. Damrosch nikoli ni srečal Carnegieja, pa vendar je prav ta financiral izpolnitev njegovih sanj. Za to je poskrbel Damroschev sin Walter in leta 1891 je Carnegie Hall odprl svoja vrata.

Preberi odlomek