Iznajdbe, ki so poganjale zgodovino

Radar, številka 379; izpostavljeno

Avg 16, 2017

Ko so Kitajci pred 2300 leti opazili, da se namagnetena kovina vedno obrne v isto smer, si najbrž niso predstavljali, da bo iznajdba kompasa tako pomanjšala svet in pripomogla, da bodo Evropejci mnogo stoletij kasneje odkrili Ameriko. A tudi smodnika najprej niso uporabljali v bitkah, temveč za preganjanje mrčesa. Medtem ko je Gutenberg s tiskom prenesel znanje širokim množicam, sta iznajdba vodovoda in elektrike olajšala življenje v mestih ter omogočila začetek industrije. Z iznajdbo telegrafa in telefona so se ljudje začeli sporazumevati na daljavo, prvi avtomobili pa so bili podobni vozovom in kočijam. Prvo računalo je bilo sestavljeno v 17. stoletju, prvi osebni računalnik pa smo začeli uporabljati šele pred manj kot petdesetimi leti.

Preberi odlomek

Marec 2020

številka 020

Mar 13, 2020

Pravijo, da ima vsaka palica dva konca. Da je na eni strani veselje in na drugi gorje. Na eni zmaga in na drugi poraz. Pravijo tudi, da je to, katero stran vidimo bolje, odvisno od tega, s katerega zornega kota gledamo na zadevo. Da lahko eni s svojega vidijo sonce in tisti na drugem koncu temo. Ja, v življenju je veliko odvisno od tega, kako gledamo na izzive, ki nam nepričakovano prekrižajo pot. Vse je odvisno od tega, ali se znamo soočiti s temnimi silami ali pa one postanejo naš gospodar. Pravzaprav je vse odvisno od nas.

Preberi odlomek

September 2020

številka 503

Avg 26, 2020

Pravijo, da je zgodovina učiteljica življenja. Da je treba pogledati nazaj, če hočeš videti naprej. Kajti veliko tistega, kar nas zaposluje danes, je zaposlovalo ljudi že veliko pred nami. Kako iznajti cepivo proti nalezljivim boleznim, na primer. Ali pa, kako se spopasti z alkoholizmom, to rak rano človeštva. Pa kako ljudi prepričati, da smo ljudje enaki ne glede na barvo kože. In kaj je treba narediti, da ne bomo nikoli pozabili strahot iz preteklosti, teh grozovitih lekcij o tem, česa vse človek naj ne bi počel sočloveku. Ja, vse to, kar zaposluje junake tokratnih Radarjevih zgodb, je nekoč že zaposlovalo neke druge junake. Pozitivne in negativne.

Preberi odlomek

Egiptovski bojni pohod na Izrael

vojne vihre, številka 005; izpostavljeno

Maj 04, 2017

V predsedniški palači v Kairu je luč svetila dolgo v noč. Sobo, v kateri je bil na mizi razgrnjen vojaški zemljevid Sueškega prekopa z okolico, je razsvetljevala le namizna svetilka. Nad zemljevidom se je sklanjala moška postava, vanj skrbno zarisovala črte in s krogi označevala nekatere položaje vzdolž prekopa. To ni bil zemljevid, ki ga je uporabljal njegov predhodnik, egiptovski predsednik Naser. On, Naserjev naslednik, je uporabljal svoj zemljevid in vanj zarisoval svoje zamisli.

Preberi odlomek

"Če začnemo prepir med preteklostjo in sedanjostjo, bomo uvideli, da smo izgubili prihodnost."

Winston Churchill

Eddie Chapman, vlomilec in dvojni agent

Vojne vihre, številka 006; izpostavljeno

Apr 11, 2017

Bila je temna noč, teden pred božičem 1942. Zvok nemških letal nad katedralo mesta Ely v Cambridgeshiru je postajal vse glasnejši. Zatulile so sirene. A zgodilo se ni nič, saj je bil trop nemških junkerjev namenjen v Cambridge in tovarne v njegovi okolici. Tudi tam so se že oglasili protiletalski topovi. Junkerji so že odhrumeli mimo, ko sta na osamljeni farmi severno od Littleporta farmar in njegova žena zaslišala zvok osamljenega letala, ki je krožilo okoli njune kmetije. Nato se je letalo oddaljilo, sirene so razglasile konec alarma, farmar in njegova žena sta ugasnila luč in zavladala je tišina.

Preberi odlomek

Tetovaže, del starih kultur in sodobnega tveganja

Radar, številka 470; izpostavljeno

Dec 19, 2017

Tetovirani so bili vsaj že stari Egipčani, o čemer pričajo ženske mumije iz obdobja okoli 2000 let pred našim štetjem. V moderni dobi so bile tetovaže del avantgarde vse dotlej, dokler se ni pojavila generacija Y ali mladi, rojeni med letoma 1980 in 2000. Takrat so postale malodane običajne. V Ameriki ocenjujejo, da je tetoviranih vsaj 40 odstotkov mladih iz te generacije in tudi v Evropi je podobno.

Preberi odlomek

April 2020

številka 499

Apr 07, 2020

Leta 1918 je virus, ki so mu nadeli ime španska gripa in naj bi po nekaterih ocenah vzel sto milijonov življenj, potreboval mesec dni, da se je razširil po svetu. Na morilski pohod so ga ponesli naborniki, ki so odhajali v Evropo. Potovali so z ladjo. Dobrih sto let pozneje potujemo z letali. V enem dnevu smo lahko na drugem koncu sveta. Virusi tudi. Žal. In so res pripotovali k nam ter nam dali zelo jasno vedeti, da ljudje nismo absolutni gospodarji življenja.

Preberi odlomek

Eva Braun; usodna ženska ali nepomembna senca

Apr 28, 2017

Nihče ni bolj zaznamoval prve polovice 20. stoletja kakor Adolf Hitler. Razprave o njegovi krvavi vladavini niso ponehale vse do danes. A vsi zgodovinarji so se vedno ukvarjali bolj ali manj z njim, medtem ko je bila Eva Braun, katere truplo je gorelo poleg Hitlerjevega, zanje povsem nepomembna figura, pravzaprav veliko zgodovinsko razočaranje, ženska, ki naj ne bi igrala nobene vloge pri sprejemanju Hitlerjevih odločitev. Tako tudi v vseh diktatorjevih biografijah ostaja zgolj obrobna figura

Preberi več

Junij 2020

številka 500

Maj 28, 2020

Povedano po pravici, sploh ne bi zganjali cirkusa zaradi Radarja, ki ga držite v rokah. Pa četudi nosi okroglo številko 500. A ste nas mnogi s svojimi pismi in klici spomnili na to, da to vendarle ni zgolj še en Radar več, da je to petstoti Radar po vrsti, izdelek, ki vse od leta 1976 ni niti en sam samcat mesec manjkal v vašem domu (pardon, ravno prejšnji mesec nas je tako kot ves svet prvič v tem času prizemljila korona). To pa je pravzaprav zelo velik razlog za slavje.

Preberi odlomek

Satana so se bali bolj kot Boga

Radar, številka 470; izpostavljeno

Nov 06, 2017

Svet verovanja in praznoverja je seveda poln hudičev; hudičev zapeljivec je Goethejev Mefisto, hudiči so sadistični monstrumi, kot so demoni na Michelangelovi freski o poslednji sodbi, enako velja za kačasta zmajevska bitja, demone in podobne kreature z rogovi ali brez njih, stvore s kozjimi nogami in repi, s kremplji in nogami, poraščenimi z dlakami. Apokrifski Bartolomejev evangelij iz 3. stoletja podrobno opisuje, da je hudič dolg 1600 vatlov (en vatel je približno 77 centimetrov, o.p.) in da njegova krila merijo 80 vatlov, iz njegovih nosnic pa se širi neznosen smrad. Toda hudič je lahko tudi popolnoma drugačen, saj beseda lucifer pomeni tistega, ki prinaša luč. Sam obstoj hudiča torej vnaša zmedo med tiste, ki poskušajo ugotoviti, kje so pravzaprav njegove korenine.

Preberi odlomek

Organizirana prostitucija v vojni; tolažba za ene, pekel za druge

Radar, številka 465; izpostavljeno

Jul 31, 2017

Pred in med drugo svetovno vojno naj bi bilo pod nazivom ‘ženske za tolažbo’ v spolno suženjstvo prisiljenih do 200.000 žensk in deklet, ki so morale biti na voljo japonskim vojakom. Japonske oblasti so spolne sužnje iskali predvsem med mladimi Korejkami. Ostale ženske pa so prihajale iz Kitajske, Tajvana, Filipinov in Indonezije. Pri njihovem rekrutiranju so sodelovali vsi, od vojske do notranjega ministrstva in policije. Zgodovinski spomin na krute usode teh žensk še danes kali odnose med Južno Korejo in Japonsko.

Preberi odlomek

Artur London; štiri leta in pol za zapahi, ne da bi vedel, zakaj

Vojne vihre, številka 007; izpostavljeno

Apr 11, 2017

Zdrznil se je, upočasnil korak in skrivoma pogledal preko rame. Občutek ga ni varal, črni avtomobil varnostne službe mu je še vedno sledil. Zasledovali so ga že nekaj tednov, trdovratno in vztrajno, čeprav mu je sam vodja varnostne službe zatrdil, da bo poskrbel, da se bo to nehalo, pa ni nič pomagalo. Tudi zasliševali so ga že, rekli so sicer, da je to le tovariški pogovor, a so mu postavljali vprašanja, ki jih sicer postavljajo sumljivim osebam.

Preberi odlomek

Marec 2020

številka 498

Feb 27, 2020

Številni avtorji pa pohlep opredeljujejo kot pretirano ter neukrotljivo željo po pridobivanju denarja, predmetov, hrane, statusa in moči, ki močno presega potrebe preživetja in udobja posameznika ter je sebična. Na vse to pa tudi sodobni človek težko gleda kot na družbeno sprejemljiva dejanja. No, in v to kategorijo posameznikov, okuženih s pohlepom, bi sodilo kar nekaj junakov iz te številke. Kdo vse si zasluži, da mu rečemo pohlepnež, pogoltnež, lakomnež ali lakomnik – vsi ti izrazi namreč govorijo o eni in isti lastnosti – boste presodili sami, mi vam te uvodne besede ponujamo zgolj v razmislek.

Preberi odlomek

Adolf Tolkačev, najuspešnejši vohun v Moskvi

VOJNE VIHRE, ŠTEVILKA 008; IZPOSTAVLJENO

Apr 11, 2017

V sobi ameriškega veleposlaništva v Moskvi je bilo hladno, pravzaprav skoraj mrzlo. Pozna jesen leta 1985 je najavljala mrzlo zimo. Vsi so bili že zbrani. Sestanek je sklical Burton Gerber, vodja Cie v Moskvi. Zaradi iste stvari so se sestali že petič v nekaj mesecih. Sestanka se je udeležil tudi Bill Plunkert, Ciin oficir za tajne operacije. V Moskvo je prišel decembra, da bi odkril, kaj se je zgodilo z »njihovim človekom v Moskvi«, ki se že petkrat zaporedoma ni pojavil na dogovorjenem skritem srečanju. Sodelavci, zaskrbljeni zanj, so nekoč iz javne telefonske govorilnice poklicali v njegovo stanovanje. Oglasil se je neznan glas. Hitro so prekinili zvezo.

Preberi odlomek

Antoine de Saint-Exupéry: človek, ki je kar naprej padal z neba

Radar, številka 468; izpostavljeno

Sep 01, 2017

Petindvajsetega maja 1930 je mlad novinar obiskal nagrajenca francoske akademije. K njemu je prišel prav na dan, ko je ta dobil nagrado za svoj roman Veter, pesek in zvezde. Mladenič je o svojem sogovorniku vedel zelo malo, pravzaprav samo to, da je bil izjemen pilot. Vedel je, da je Antoine de Saint-Exupéry preletel velike razdalje čez neznane pokrajine in nekajkrat ušel smrti. O njem so na prvih straneh že pred tremi leti pisali večerni časopisi; neki beduin ga je našel že skoraj mrtvega od žeje v libijski puščavi in takrat so vsi slavili njegovo vrnitev. Novinar se je tega dogodka spominjal predvsem zato, ker je bil Saint-Exupéry tudi pisatelj in se je tako razlikoval od drugih znanih pilotov.

Preberi odlomek

December 2019

številka 018

Jan 06, 2020

Kaj je tisto, kar človeka dela človeka? Oziroma, kaj je tisto, kar kljub temu, da še vedno domuje v človeškem telesu, iz njega naredi bitje, ki nima več veliko skupnega s človekom? Sta upanje in volja do življenja tista, ki nas delata drugačne od drugih živih bitij? Je človek, v katerem ubijejo duha, tisto notranjo moč, ki nas žene naprej, še človek? Taka in podobna vprašanja si človek zastavlja ob prebiranju tokratnih prispevkov.

Preberi odlomek

Junij 2019

številka 017

Jul 19, 2019

Toliko zla, kot lahko povzroči človek, ne more povzročiti nobena žival, pa naj je še tako krvoločna. Človekje žal preprosto preveč inovativen na tem področju, predvsem v odnosu do sočloveka. Kaj vse si je sposoben izmisliti človeški um, da bi prizadel drugega, je včasih prav neverjetno, koliko nečloveških dejanj in potez, nevrednih človeka. Ja, človek je res iznajdljiva zver. Več kot dovolj dokazov za to trditev boste našli v tokratni številki Vojnih viher, in če se boste medprebiranjem morebiti vprašali, čemu vam v branje ponujamo tovrstne človeške domislice, vam odgovarjamo, da zato, da ne boste pozabili, da vsi mi v sebi nosimo nekaj živalskega, nekaj, kar lahko v pravih okoliščinah z vso silo privre na dan in ni videti niti malo človeško.

Preberi odlomek

Je vredno žrtvovati življenje petih ljudi za eno samo življenje?

Radar, maj 2015, številka 440

Apr 12, 2017

Predstavljajte si ta scenarij. Z vso gotovostjo veste, da je nekje v vašem mestu skrita bomba, ki bi lahko ubila in poškodovala na tisoče nedolžnih prebivalcev. Veste tudi, da se ura na tej bombi, ki odšteva čas do eksplozije, zelo hitro približuje ničli. Tisto, česar ne veste, pa je, kje je bomba. A morda vseeno obstaja rešitev: v priporu imate človeka, ki točno ve, kje je skrita bomba. Žal pa je edini način za to, da izvlečete informacijo iz njega, ta, da uporabite skrajne oblike mučenja. Kaj boste naredili? Boste uporabili grozovite metode, da bi dobili tako zelo želene informacije?

Preberi več

Škandalozni ameriški predsedniki in podpredsedniki

Radar, številka 459; izpostavljeno

Apr 11, 2017

Nisem ustvarjen za to delo in nikoli ne bi smel » biti tukaj,« je nekoč izjavil Warren G. Harding (1865–1923). Vsi resda nismo ustvarjeni za vse, ampak če si ameriški predsednik, bi bilo vseeno dobro, da veš, kaj delaš. On med letoma 1921 in 1923, ko je njegovo predsednikovanje prekinila nenadna smrt, tega ni najbolje vedel, pa se ob merjenjih priljubljenosti ameriških predsednikov redno uvršča na sam rep lestvice, razen takrat, ko na tronu nepriljubljenosti suvereno zavlada.

Preberi odlomek